Kar nekaj časa sem mislil, da nisem tip človeka za tehnologijo. Nikoli me niso posebej zanimali računalniki. Že v otroštvu sem opažal, da so bili vrstniki vedno na računalnikih ali telefonih, meni pa se je bolj hodilo ven in sem se rad igral, preizkušal različne športe in tako dalje. To se mi je zdelo veliko bolje in takšen sem tudi ostal. Ravno zato sem si mislil, da me tehnologija ne bo nikoli zares zanimala. A z leti ni bilo več tako, saj so se stvari precej spreminjale. Kar naenkrat sem začel spoznavati različne tehnologije, ker sem se družil s prijatelji, ki so imeli zanimive hobije, povezane z računalniki. To me ni motilo, saj smo bili s temi prijatelji športno precej aktivni in smo se tako tudi spoznali. Kasneje pa smo se začeli spoznavati še z hobiji drug drugega, zato sem se malo bolj poglobil tudi v to smer.
No, na ta način sem izvedel za 3d tisk. Iskreno povedano mi je bila tehnologija tako tuja, da za 3d tisk prej sploh nisem vedel. Zato me je to povsem šokiralo, saj se mi je že po opisu zdelo kot nekaj iz prihodnosti. Ni mi bilo jasno, kako je sploh mogoče, da lahko neko stvar, ki si jo izmisliš, 3d natisneš. Ker mi je bilo to tako fascinantno, me je prijatelj nekega dne povabil, naj pridem do njega in si ogledam, kako to deluje.
Takrat sem bil res čisto iz sebe, saj se mi je zdelo prav neverjetno. Ko sem gledal, kako je tisti 3d tiskalnik ustvarjal nek objekt iz plastike, so se mi kar odprle oči. Od takrat mi je 3d tisk res fascinanten in me zelo zanima.