ribnik

Vsako zimo se moj oče odloči, da očisti ribnik, ker pravi, da ga je v času, ko ribnik zaledeni najlepše očistiti. Tako sem mu letos prvič priskočil na pomoč, potreboval sem le zaščitna oblačila, ker sem vedel, da je delo težko in grdo zaradi trnja. Nisem želel biti cel opraskan in to bi se zgodilo, če se ne bi pravilno oblekel. 

Moj oče seveda ni nosil zaščitna oblačila, ker sam pravi, da je tega dela že navajen in bi ga ta zaščitna oblačila samo motila. Takšni so naši starši, mi pa smo spet drugačni. Čiščenje ribnika je potekalo lepo, čeprav si nisem mislil, da bo toliko dela. Ko sem prišel na ribnik, sem pričakoval, da bova le pobrala odvečne veje, a oče se je odločil drugače. Bilo mu je lepo, da mu bom pomagal, zato se je odločil, da bo letos ribnik pošteno očistil in malo razširil. Tako sva rezala in žagala veje. Velikokrat so se mi veje zapičile v zaščitna oblačila in tako sem ostal nepoškodovan. Ne vem, kako bi bilo, če bi imel navadno jakno. Prvi kot prvo bi si jo uničil, to je garantirano, drugo kot drugo, pa bi imel sigurno poškodovano kožo. 

Pri mojem očetu se ne počiva, zato mu jaz tako težko pomagam, ker vedno, ko se ponudim, mi da preveč dela in naporno delo. Če bi on razmišljal drugače in bi kdaj delala kaj zabavnega in lahkega, bi mu mogoče več pomagal. Tako pa nimam volje. Še dobro, da sem si oblekel zaščitna oblačila, ker drugače bi bil še slabše volje. 

Cel dan sem mu pomagal in ribnik je bil očiščen, moja zaščitna oblačila pa prav tako uničena od vseh trnjev. Sedaj bom imela oblačila vedno v avtu, da me oče ne dobi nepripravljenega, kajti tako ohranim svoja lepa oblačila.