Lahko rečem, da že nekaj časa opažam, da se mi je vid poslabšal, vendar na to nisem dajala pozornosti, ker sem mislila, da bo drugi dan boljše, da sem se samo utrudila. Kmalu sem videla, dani tako in da se mi je vid poslabšal. Živela sem tako naprej, ker ni bilo tako drastično. Kasneje pa mi je dalo en dan misliti, ko sem bila v trgovini in nisem videla tistih malih deklaracij. To me je kar šokiralo, ker sem spoznala, da to pa ni v redu, da jaz ne morem več v trgovini prebrati deklaracij.
To je bil dan, ko sem spoznala, da potrebujem očala. Še isti dan sem se naročila pri svoji izbrani zdravnici, da mi napiše recept za pregled pri okulistu. Moram priznati, da sem bila pri okulistu kar malo razočarana, ker mi je rekel, da to nič takšnega, da očal še ne bi potrebovala, ampak če jih želim, naj si jih kupim. Kako je lahko tako rekel, če jaz nisem več videla prebrati na majhno napisanih deklaracij. Dobro, verjamem, da to ni nekaj groznega in da je verjetno navajen ljudi, ki vidijo veliko slabše od mene. Ampak mene je to motilo, mogoče še bolj, kot tiste, ki so imeli večjo dioptrijo. Jaz sem imela zelo slab občutek, ko nisem mogla prebrati več vsega, kar sem si želela.
Seveda sem si kupila očala, niti za trenutek nisem pomislila, da si jih ne bi. Kajti potrebovala sem jih. Mogoče bi si lahko kupila ena navadna v trgovini, ker se sedaj na veliko prodajajo, ampak tega nisem želela, da bom imela potem še slabši vid. Sedaj imam prav lepa očala in vidim, kako zelo sem jih potrebovala, pri delu za računalnikom, mi pridejo še kako prav.