Ponoči je zapadel sneg, jaz pa bi moral na samoplačniška kolonoskopija v Ljubljano, ker sem naročen. Pred tremi meseci sem se naročil na samoplačniška kolonoskopija, ker je čakalna vrsta krajša. Pregled bom opravil lahko že v štirinajstih dneh po naročilu. Težava je, ker je zapadel sneg, jaz pa nimam zimske opreme na avtomobilu, zato sem se odločil, da se odpeljem v Ljubljano z vlakom. Svojo odločitev sem kmalu obžaloval saj pot v Ljubljano z vlakom nikakor ni hitra in enostavna.
Pot traja cele tri ure, temu je potrebno prišteti še pot od postaje do medicinskega centra. Ko sem prišel v medicinski center, mi je ostalo še dobrih trideset minut da bo na vrsti samoplačniška kolonoskopija, zato sem na kavomatu spil še eno kavico. Ko sem prišel pred ambulanto, kjer se opravlja samoplačniška kolonoskopija so bili v čakalnici že trije pacienti. Kmalu smo med sabo začeli klepetati, tako sem hitro izvedel, da je samoplačniška kolonoskopija, ki jo opravijo v medicinskem centru kvalitetnejša. Po pol urnem čakanju sem bil na vrsti tudi sam. obleči sem si moral bolniško haljo in oditi v prostor, kjer opravijo poseg. Moral sem se vleči na posteljo, se obrniti na bok nato so mi opravili pregled, ki ni bil prijeten. Po končanem pregledu sem se lahko ponovno oblekel v svoja oblačila. Poklicati sem moral taxi in se odpeljati do železniške postaje, kjer sem čakal na odhod vlaka za domov. Vožnja je zopet trajala tri ure. Pošteno utrujen sem prispel v Koper, kjer me je pričakala žena in me odpeljala domov z avtomobilom. Ko sem prišel domov sem pojedel prvi topel obrok ta dan. Poklical me je prijatelj, ki je bil tudi naročen na isti pregled in vprašal kako je bilo in koliko časa je trajalo. Povedal sem mu vse do potankosti in mu odsvetoval, da potuje z vlakom.
