Moramo se zavedati, kako je danes naša medicina napredna in kako zaradi tega lahko ljudje bolj kvaliteno živimo. Ko je moja mama začela slabo slišati, najprej nihče ni jemal resno. Mislili smo namreč, da je to prehodno obdobje. Da je mogoče bila prehlajena in to izvira iz tega. Potem pa so tekli dnevi, tedni in meseci in moja mami je vse več in več spraševala, kaj se pogovarjamo. Takrat sem prvič pomisllila, da mogoče moja mami potrebuje slušni aparat.
To je bilo za vse nas nekaj čisto novega. Nihče ni imel izkušenj in znanj glede tega. Ker sem resnično videla, da moja mami ne sliši dobro, sem jo prosila, če lahko gre do svoje osebne zdravnice in ji to pove. Seveda je dobila napotnico za naprej, kajti njen sluh ni bil ok. Najbolj me je begalo to, da še ni bila tako stara, da bi potrebovala slušni aparat. Enostavno sem imela v glavi, da slušne aparate nosijo starejši ljudje, čeprav ni tako.
Pregled sluha in slušni aparat
Pregled sluha je pokazal, da moja mami potrebuje aparat. Ni pa dobila samo en aparat, ampak so ji dali aparata na oba ušesa. Ko sem jo gledala, se mi je zasmilila, ker nisem vedela, kako to sama sprejema. Ko sem jo vprašala, kako se počuti, mi je povedala, da je v bistvu srečna, ker končno dobro sliši. Mama je bila srečna, ker je dobro slišala in se ji ne bo potrebno več umikati pred ljudmi. Prej ji je bilo nerodno, ker ni slišala in se je tako izogibala družbi. Ko mi je povedala, da je v bistvu srečna, sem bila srečna tudi jaz. Kako človek lahko na hitro spremeni mišljenje. Jaz sem samo videla slušni aparat in mi ni bilo prijetno, mama pa je bila srečna, ker ga je imela. Tako sem bila srečna tudi jaz.