Minilo je leto dni, ko je minila zadnja kemoterapija pri prijateljici. Imela je namreč raka na dojki. Kljub temu da je rak hitro napredoval, je imela zelo veliko srečo, da so ga hitro odkrili in tako začeli z najbolj aktivnim zdravljenem. Zdravljenje je tudi zelo dobro prenašala, kljub temu da je bila to kemoterapija in je imela sedem ciklov. Najprej je pa seveda imela operacijo, da so ji odstranili dojko.
Vseeno je izgubila zelo veliko energije in veliko je spala med zdravljenjem. Izguba las je niti ni zelo motila, ker je vedela, da bodo zrasli nazaj. Sem pa tja je imela težave s spominom. To mislim, da jo je najbolj motilo in na trenutke ji je bilo zelo nerodno. Ampak smo bili vsi zelo uvidevni do nje in smo jo vedno spravili ven iz neugodne situacije. Ostale stranske učinke, ki jih je naredila kemoterapija, je pa prenašala nad pričakovanji. Slabost in vrtoglavica sta vedno minili nekaj dni po terapiji, in ker je imela dobro podporo, je vse zelo dobro prenesla.
Trenutno mineva leto dni od zadnje terapije. Lasje so ji zrasli vsi nazaj. Mnogo več energije ima. S spominom nima več nobenih težav. Ravno nasprotno. Zdi se mi, da ima sedaj še boljši spomin kakor prej. Rak se je popolnoma pozdravil, ampak bo vseeno morala hoditi na preiskave, da jo spremljajo in v primeru, da bi se vrnil pravočasno, ukrepajo. Kolikor poznam ženske, ki so se soočale z rakom na dojki, je bila pri vseh kemoterapija uspešna in se rak ni vrnil. Upam, da bo tudi pri moji prijateljici tako. Še dobro, da je z leti zdravljenje raka vedno bolj uspešno in, da je rak na dojki eden izmed lažje ozdravljivih.
Nikomur sicer ne privoščim tega, ampak še dobro, da obstaja zdravilo, kot je kemoterapija, da lahko pozdravi tako težke bolezni, kakor je rak.