Ko sem vsako dnevno hodila iz službe, sem opazila, da se je v eni od ulic odprla nova cvetličarna, ki je bila že tretji dan polna ljudi. Bila je na novo odprta in predvidevala sem, da si jo ljudje hodijo ogledovat. Tudi sama sem se odločila, da bom šlo pogledat notranjost, en dan, ko ne bo gneče v njej. Tako sem hodila domov mimo ves teden in nikakor nisem uspela priti v cvetličarno.
Vedno se mi je mudilo a, ko bi se hotela ustaviti, nisem želela delati še jaz gneče. Potem pa smo se v službi pogovarjali, da bomo šli k bivši sodelavkina rojstni dan. Zbrali smo denar za darilo in se dogovorili, da s preostankom denarja plačamo aranžiranje darila. Ko smo sli iz trgovine z darilom, sem se spomnila, da lahko jaz naslednji dan po službi odnesem zavit darilo, saj je v bližini, kjer hodim domov odprta nova cvetličarna, ki si jo želim že ves čas ogledat. Res sem po službi zavila v novo cvetličarno. Počasi sem odprla vrata in zvonec na vratih je naznanil moj prihod. Počutila sem se zelo domačo in sprejeto.
Pred menoj je bila samo ena stranka in jaz sem vljudno počakala. Med tem sem si ogledovala, kako smiselno je bila opremljana cvetličarna, ki je kar sijala v cvetju in dekoracijah. Ob robu so bile nameščene lončnice in ob pultu je bilo v lepih pletenih košarah pripravljeno rezano cvetje. Na drugi polički pri oknu so bile manjše lončnice, primerne za na pisalne mize ali pa doma v kakšnem majhne kotičku. V cvetličarni je bilo neverjetno dosti svetlobe, tako , da sem prav pogledala, kje je še kakšno okno. Kmalu sem bila na vrsti. Povedala sem, da sem prišla zavit darilo. Prijazna cvetličarka me je vprašala kaj želim, sem ji povedala, da ji prepuščam odločitev.
Vprašala me je samo za koga je in koliko je stara oseba. Na koncu sem bila zelo navdušena, kako lepo mi je zavila. Sodelavcem sem povedala, da se ba pa ta cvetličarna po mojem končno obdržala v tej ulici, ker je zelo edinstvena.