želje

Sama sem si vsako leto postavila novoletne zaobljube, letos pa tega nisem naredila, ker jih nobeno leto do sedaj nisem uresničila. Letošnje leto je zame drugačno, kajti vsako leto sem novo leto pričakovala z veseljem in dobro voljo, letos pa temu ni bilo tako. Še sama ne vem, zakaj sem imela takšne občutke, ampak nisem imela nobenih želja. 

Letos je zame prvi dan v letu čisto navadni dan. Ko tako gledam za nazaj, kako srečna sem bila te dni, me pošteno zaskrbi, zakaj sem letos tako slabe volje. Ko sem vstopila v novo leto in ko so se ljudje pogovarjali, kaj vse so si zadali sem bila kar malo šokirana nad seboj, ker nisem imela nobenih želja. 

To seveda ni v redu, človek mora imeti želje in plane, kajti brez tega postane prazen in to ni dobro. 

Ko sem začela premišljevati v tej smeri, sem si rekla, da pa tudi sama moram najti eno motivacijo za naprej. Vedela sem, da me bo to gnalo naprej, da ne bom obstala. Ure in ure sem razmišljala, kakšen cilje bi si zadala v tem letu in nisem dobila prav nobene ideje, dokler se en dan nisem prebudila dobre in polna energije. Takrat so ideje kar letele. 

Zadala sem si, da bom letos prebirala italijanske revije in tako obnovila italijanski jezik, ker sem nanj čisto pozabila. Tako je bil cilj postavljen. Boljše, da je eden, kot pa da jih je več in nobenega ne uresničimo. Tako sem tudi jaz imela novo novoletno zaobljubo.