Author: ankaran

Jedilnica in stoli, nikar ne kupujte slabe kvalitete

Saj ne vem kaj bi rekla, ko se sprehajam po trgovini in gledam na izdelke, koliko kaj stane, danes so cene in kvalitete izdelkov tako različne, da skorja ne moreš verjeti. Eni stoli so čisto poceni, potem pa ko gledaš ceno drugih stolov, te še kako preseneti, ker je tako visoka. Naši stoli so se eden za drugim kar začeli kvariti. Res je, da kvaliteta res ni bila dobra, a takrat ko smo jih kupovali, res nismo pričakovali, da bodo stoli trajali le eno leto. 

Po enem letu so začeli kar pokati, eden za drugim, ko sem dobila obiske, sem morala paziti, da se kdo ni usedel na te stole, če pa se je, sem bila tako živčna, ker sem se bala, da bo stoli ne bodo zdržali. Bila sem jezna, ker pa spet niso bili tako poceni, da bi se po enem letu tako uničili. To ni majhen strošek, kupiti 6 stolov in mizo, saj mora biti vse lepo v stilu.

Seveda sem se razjezila in šla po nove stole, v trgovini so bili takšni in drugačni stoli, tokrat nisem gledala na lepoto, gledala sem na kvaliteto in hotela sem kupiti res dobre stole, da se končno sproščeno usedem in me ne bo več strah, da se bodo stoli majali in kvarili. Ja, presenečena sem bila nad ceno, ker so kakovostni stoli bili res dragi, saj ne kupiš enega stola, jaz sem jih potrebovala 6 in to ni malo, če je že eden drag. Malo sem premišljevala in na kocu odločila, da bodo 4 stoli dovolj za enkrat in da naj bodo ti res dobri. 

Sedaj imam kvaliteto, jedilnica kar lepše izgleda, ker se vidi, da so stoli kvalitetni in da se na njih udobno sedi. Nikoli več slabe kvalitete, ker se na stolih res veliko sedi in stoli morajo biti vzdržljivi.

Če so vam dobri dateljni si jih privoščite namesto sladkarije

Sama sem se kar nekaj časa bojevala z sladkarijami, čeprav sem vedela, da si delam samo slabo, ko jih jem, vendar si nisem mogla pomagati, tako sem enkrat naredila konec in sladkarije so zamenjali dateljni, kar je bilo čisto naključje. 

Enkrat sem šla z prijateljico na malico, katera je iz žepa potegnila dateljne, jaz priznam, da sem jih jedla prvič, ko mi jih je ponudila. Sprva jih sploh nisem hotel probati, ker nisem marala sliv in dateljni so me spominjali na slive. Na kar me je prijateljica pregovorila z tem, ko sem držala čokolado v roki, da ona je sladkarije zamenjala z njimi. Tako malo cinično sem jo pogledala, čeprav mi je delovala kar samozavestno, da je to čisto res. Nisem ji verjela, kajti pojesti čokolado ali pa dateljne, to je bilo zame dan in noč.

Pa sem se pustila pregovoriti in tako so mi dateljni postali všeč. Kako se mi je smejala, ko je videla, da so mi všeč, najraje pa bi rekla dane. Povedala je, da so dateljni po trgovinah zelo različni in da naj pazim kje jih kupujem in povedala, kje jih kupuje ona. Tako sem res šla v tisto trgovino in dateljni so postali del moje vsakdanje prehrane, moje malice v službi in še pred spanjem kakšnega pojem. 

Ja, počasi sem zmanjševala sladkarije, že ko sem spremenila to navado, da za malico nisem jedla več sladkarij ampak so bili moj obrok dateljni, sem naredila ogromno. Nikoli si ne bi misila, da bom jedla to za malico, kajti vedno sem komaj čakala malico, da pojem kaj sladkega in spijem kavo. Sedaj pa sama sebe čudno gledam, ko mi sladkarije ne pašejo več in če bi bili dateljni in čokolada na mizi bi izbrala njih. Lahko bi rekli, kar se telo navadi jesti, potem ti to postane dobro in meni so dateljni postali všeč.

 

Brezplačni mali oglasi in prodaja vseh otroških igrač

Poznate občutek, ko otroku niso več zanimive igrače ali ko jih preraste pa jih nadevate v škatlo, ta pa roma na podstrešje. Sčasoma je vedno več škatel in na koncu več ne vemo kaj bi z njimi. No, tukaj pridejo v pošte brezplačni mali oglasi, kjer lahko objavite vse igrače. Pri nas smo hitro igrače pospravljali na podstrešje, govorili so nam, da nekatere igrače, ker otroci pozabijo na njih, pridejo s časoma spet v poštev, pri nas ni bilo tako, ko se je sin naveličal igrač, se z njimi ni več igral.

Naše podstrešje je bilo polno, tako sem se en dan, ko sem šla nekaj iskat na podstrešje odločila, da vse te igrače prodam in še kako prav mi bodo prišli brezplačni mali oglasi. Odločila sem se, da bom naslednji dan vse igrače postavila tako, da jih bom lahko slikala, da jih bom potem lahko objavila. Ker se mi res ni dalo prodajati igrač vsako posebej, ker tako bi bili brezplačni mali oglasi polni samo mojih objav in meni bi neprestano zvonil telefon.

Tako sem raje naredila štiri pakete igrač in dala za vse štiri isto ceno, ki ni bila visoka, za vsak paket igrač, sem dala 20 eurov. Takoj ko so bili moji brezplačni mali oglasi objavljeni mi je začel zvoniti telefon v istem dnevu so vse igrače šle in imela sem 80 eur v žepu. Kako preprosto je lahko to in kako fajn je da brezplačni mali oglasi za takšne stvari obstajajo. Ni pa samo to ,da sem jaz igrače prodala tako hitro, sedaj imam prazno in lepo urejeno podstrešje. Končno!

Tudi vi pojdite na podstrešje in poglejte, česa bi se odrekli, tako boste čistili prostor in premeti vam ne bodo zastareli. Najboljše za to pa so res brezplačni mali oglasi, kjer vaše oglase vidi ogromno ljudi.

 

Hotel Bovec in počitnice z dedkom in babico

Naša dva starša vedno organizirata poletne počitnice, kjer zraven vzameta tudi naše otroke. Lahko rečem samo, da sem srečna, da sta tako dobra, da še vseeno, čeprav jima ne bi bilo potrebno vedno poskrbita za otroke, da doživijo nekaj novega, tokrat je prišel na vrsto hotel Bovec, ker sta se odločila, da letos zaradi korone ne gresta na dopust na hrvaško. Tako sta izkoristila bone, ki jih je letos dala država in rezervirala hotel Bovec za njiju in naše otroke.

Jaz sem res vesela, da sta tako pozorna, da še vedno vzameta z seboj naše otroke, ker bi enostavno lahko šla sama, pa vedno mislita na njih. Tudi otroci radi gredo z njima, lepo jim je z njima, kajti zavedajo se, da jim bo z njimi lepo, da bodo hodili naokoli, se kopali, sprehajali, to so prave tiste počitnice, ki morajo biti z dedkom in babico. Ker sta si tokrat izbrala hotel Bovec, sem morala samo poskrbeti za pravilna oblačila, kajti vedela sem, da je poletje, a v Bovcu zna biti tudi malček bolj mrzlo. Itak pa babica zna poskrbeti za njih, še preveč se obremenjuje, da je ja vse ok.

Tako so šli v hotel Bovec, kjer so vnovčili bone in se imeli prekrasno, ker so vse dni imeli lepo vreme. Veliko so se sprehajali, tudi kopali so se v soči. Ko pravijo, da ti je lahko v Bovcu dolgčas, našim ni bilo prav nič, uživali so, dnevi so bili še prekratki, če me otroci niso uspeli niti enkrat poklicati, potem vem, da sta oba uživala, kajti drugače bi me klicala in mi povedala, da jima je dolgčas. Prav tako je hotel Bovec bil lep hotel, hrana v hotelu je bila dobra in tudi spali so dobro, tako da so bile tudi postelje kvalitetne. Letos je bil hotel Bovec in imeli so se super, komaj čakam, kateri kraj si bosta izbrala drugi leto, moji otroci pa z njima odkrivajo nove kraje. 

 

Barvane trepalnice

Danes si že veliko žensk barva trepalnice. To je čisto neopazno in se skoraj ne vidi. Tudi sama nisem vedela, ko pa sem bila pri frizerju, pa sem videla, da si skoraj vedno ženske, ko si pobarvajo lase zraven pobarvajo še trepalnice, ne vem če je to pametno ali ne vendar jih veliko dela tako. Jaz tega ne počnem in niti nisem vedela, da je to čisto normalno.

Ko pa sem se enkrat pogovarjala z prijateljico in jo vprašala za nasvet ali nas si tudi jaz barvam trepalnice pri frizerju, ko si grem pobarvat lase, mi je odsvetovala, rekla mi je, da to ni dobro, ker se mora za barvanje trepalnic uporabljati druga barva in nikakor ne barva za lase. 

Malo sem bila prestrašena in nisem mogla verjeti, da bi si toliko žensk vseeno barvalo trepalnice, čeprav to ni v redu. No pa je sledil odgovor. Pri svoji frizerki sem se opogumila in vprašala za nasvet glede barvanja trepalnic, ona me je začudeno gledala, kaj jaz govorim in nič ji ni bilo jasno. Ni vedela ali se hecam ali mislim resno. Še enkrat me je vprašala: Ali ti resno misliš, da mi barvamo z barvo, ki je za lase, potem trepalnice?

Kar malo nerodno mi je postalo. In nisem vedela, kaj naj odgovorim, saj je tudi mene to begalo. Ko mi je frizerka odgovorila, da se za trepalnice v frizerskih salonih uporabljajo barve, ki so namenjene izrecno za trepalnice, mi je bilo vse jasno. Takrat sem se tudi jaz opogumila in si prvič pobarvala trepalnice. 

Ali se je poznala razlika?

Se je, prav lepo je bilo videti moje nove pobarvane trepalnice in ponosna sem bila nase, da sem se opogumila. Tako sem tudi jaz postala ena izmed tistih žensk, ki si je pri frizerju pobarvala tudi trepalnice in to sem od takrat naprej počela vedno. Moje trepalnice so bile vedno lepe barve.

 

Položil sem si parket hrast v času korona virusa

Kako pa se je vam spremenilo življenje v tem groznem času? Meni osebno se je veliko, kajti ostati sem moral doma na čakanju, moja žena je še vedno hodila v službo in moral sem skrbeti za dva otroka. Da se mi ne bi dobesedno zmešalo, sem položil parket hrast, ker drugače ne vem, kako bi vsi ti dnevi pri meni šli. Videl sem, da sem dobesedno v stresu. Že, ko so me otroci potrebovali sem se z njimi več kregal, kot pa pogovarjal. 

Tako sem vedel, da ne more naprej, ker pa smo v dnevni sobi imeli slab laminat, sem se odločil, da ta čas izkoristim in položim parket hrast, da mi bo boljše. Nisem mogel več preživljati dneve kar tako. Najbolj zanimivo je, da ko je človek v službi hrepeni po takšnih dnevih, potem pa ko pridejo, se ti hoče utrgati, enostavno nismo več navajeni lenarit, no, saj jaz nisem, moram nekaj početi, če ne je vse narobe.

Šel sem v trgovino ves v bojni opremi in si v tistem dnevu nakupil vse kar sem potreboval, da bom položil parket hrast, že sam občutek, ko sem se to odločil je bil super. Tako sem se organiziral. Zjutraj sem vse uredil po hiši, pomagal otrokom, potem pa šel polagat parket hrast za kakšne štiri ure, kasneje skuhal kosilo in popoldan do večera spet polagal parket hrast in povem vam, da se je moje psihično stanje čisto spremenilo. Enostavno si ne predstavljam, da se za to nisem odločil, kaj bi bilo z mojim počutjem, definitivno pa bi se z otroci neprestano kregal. 

Ker sem vedel, da se mi ne mudi, ker so že povedali, da ne bom delal minimalno tri tedne, sem, ko sem polagal parket hrast delal počasi in natančno, kajti prej se mi je vsepovsod samo mudilo. Na koncu smo korona virus zabeležili, da imamo nov parket hrast v naši dnevni sobi.

 

Najem kombija za selitev

Vsak, ki se enkrat seli, se dobro zaveda, kaj vse to prinese za seboj in da je najem kombija skoraj nujen. Toliko stvari, kot se nabere, si sploh ne moremo predstavljati, to vidimo šele potem, ko enkrat začnemo pakirati in ni ni ni konca.

Sama sem se selila dvakrat, enkrat kot študentka in enkrat že kot družina. To je čista razlika, kajti ko se seliš kot študentka najem kombija res ni potreben, ker lahko skoraj vse spraviš v en sam nahrbtnik, takrat nimaš veliko stvari in lahko se preseliš v uri ali dve. Drugo pa je, če se seliš kot družina, takrat pa se moramo zavedati, da je to čisto nekaj drugega. Že sama organizacija selitve je težka, posebej, če imamo majhne otroke. Takrat je najboljše, da otroke damo k babicam ali dedkom, da se lažje organiziramo. Takrat pa je najem kombija še kako priporočljiv. 

Sama sem stvari selila 3 dni. Ni in ni bilo konca, na začetku sem vse lepo zlagala po škatlah, na koncu že več nisem vedela, kje imam kaj, samo da je šlo v kombi in se odpeljalo na drugi konec. Ja, trikrat po cel poln kombi in ne vem, kaj bi naredila, če bi stvari prevažala z avtom, enostavno to ne bi šlo. 

Na srečo pa je najem kombija danes že skoraj v vsakem malo večjem mestu in to ti res pri selitvi pomaga. Tako lahko svari veliko lažje preseliš, vse lahko zložiš tako, da se stvari ne uničujejo in tako imaš potem veliko manj dela, ker imaš vse lepo zloženo in lahko kasneje v novem domu postopoma zlagaš iz škatel, ker točno več kje imaš kaj. Kajti če prevažaš stvari z avtom, se ti vse skupaj pomeša, zmečka in tako dalje. Resnično najem kombija pride prav in veliko lažje je za vse skupaj pri sami selitvi in da kasneje čim lažje zaživijo naprej v novem domu.

Kakšne žlebove izbrati

Ko smo začeli razmišljati o novi hiši, smo morali res gledati na vse. To je potrebno ogromno zbranosti in znanja, da izberemo pravilne materiale za hišo, da nam kasneje ne bo žal. Resnično zahtevna naloga. Ko smo izbrali iz kakšnega materiala naj bo hiša, hitro pridemo na streho, ko zaključimo z streho pa smo že pri žlebovih. Žlebovi niso lahka izbira in resnično se moramo pozanimati, iz kakšnega materiala bomo izbrali za našo hišo.

Materiali so različni, pa si poglejmo katere materiale ponuja trg:

Aluminijasti žlebovi so kvalitetni žlebovi. Ti žlebovi trajajo približno 50 let, to je lahka kovina ki je zelo obstojna zaradi svoje oksidne prevleke. Tako ogromno ljudi izbere aluminij, lahko bi rekli da je material prihodnosti.

Žlebovi iz pocinkane pločevine imajo rok trajanja 20 do 30 let. Lahko pa jim trajnost povečamo z nanosom barve.

Cinkotitna pločevina je pa že skoraj cink izrinila iz uporabe, saj ji je uspelo ohraniti vse dobre lastnosti cinka glede na kisla podnebja. Ta pločevina ima lastnosti večje trdnosti, lažje obdelave in večje elastičnosti, kot smo rekli pa je od cinka manj občutljiva na vremenske razmere. Ima pa ta material slabo lastnost, to pa je večkratno upogibanje.

In še bakrena pločevina in žlebovi iz bakrene pločevine. Ta pločevina je kovinsko rdeče barve z različnimi odtenki. Zanimivo je vedeti, da pri njej velja, da lahko trdnost vidimo že na daleč. Saj velja bolj kot je svetle barve odtenek, bolj je trdna. Prevlečena je s platino, zato da ščiti baker pred agresivnimi snovmi. Je pa kar neprijazna do drugih elementov. Od čistih elementov prenese samo svinec in kositer.

Zdaj kakšne žlebove izbrati je vaša odločitev, materiali so različni in imajo različno življenjsko dobo in je tudi odvisno v kakšnih vremenskih razmerah živite. Žlebovi naj bodo le kvalitetni, da bodo odporni na vremenske razmere, potem pa si izberite še barvo, ki se bo podal vaši hiši.

 

Nepremičnine Lucija v svoji ljubi podobi

Nekoliko manjši kraji na slovenski obali razkrivajo mnogo več, kot mogočnejša imena naših turističnih destinacij in nepremičnine Lucija, so nekoliko majn iskane, kot večji deli našega primorja. A to še zdaleč ne pomeni, da se na tem območju, ne nahajajo prekrasne nepremičnine Lucija, ki bi jih bilo vredno obiskati, ali celo bili njihov lastnik. 

Ker sem iz drugega okolja, ki ni niti približno podoben mestu, kot je Lucija, si predstavljam preživljanje časa v nekoliko manjšem obmorskem kraju, a vseeno kot tak razkriva mnogo več, kot je videti le ko se zapeljemo mimo. Tako so nepremičnine Lucija pomembni del ljudi, ki tam živijo. Opaziti je, da gre za nekaj bistveno večjega, po videzu nekaterih stavb, je opaziti da gre za neko dediščino, ki ima globlji pomen. Mesto diha na poseben način, ljudje umirjeni, živijo svoje ležerno ustaljeno življenje, nepremičnine Lucija, pa so del tega, skoraj malo skrivnostnega mesta.

Zelo malo je potrebno, da se človek najde v neki sredini, ob ljudeh, ki ga napolnijo z življenjem, v ambijentu, ki da piko na i tisti popolnosti, ki jo išče skozi življenje. In nepremičnine Lucija razkrivajo ravno to, objemanje umirjene narave, s pridihom prihodnosti, ki daje človeku upanje in veselje do življenja. 

So majhni obmestni deli, ki so nekoliko majn vidni, skriti in oddajajo tisto čarobnost,kjer bi se človek želel ustaviti in zadihati to sproščenost, ki veje na vse konce nepremičnine Lucija, ko enostavno deluje skrivnostno, a navdihujoče. In ravno to je tudi smisel bivanja v nekem okolju, ki nas dopolnjuje in polni naše notranje energije.

Je pa pomembno tudi dejstvo, da je prednost bivanja v kraju, kot je Lucija to, da je kljub njegovi infrastrukturi nepremičnine Lucija in velikosti mesteca, vse na dosegu roke, urejenost kraja kot takega, kjer je poskrbljeno tako za turiste kot domačine. Ima vse, kar imajo veliki.

Vozniški izpit mojega dedka

Kot vnukinja, sem večkrat hodila na počitnice k dedku in babici, ker je moj dedek imel vozniški izpit smo velikokrat šli tudi kam na izlet. Prav prisrčno je bilo videti mojega dedka, kako vozi majhen avto in kako zraven sedi moja babica, ki nima izpita in ga komandira. Kot majhna nisem nikoli nič rekla, danes sem hvaležna za te lepe dogodke, ki se jih z veseljem spominjam.

Leta so tekla in moj dedek je bil še vedno prav dober voznik. Moj oče ga je včasih zafrkaval glede vožnje, sama pa sem bila ponosna, da me okoli vozi dedek. Ko sem odrasla je moj dedek še kar imel vozniški izpit, vendar njegova vožnja se je spremenila. Ni bil več tako hitro odziven in tudi vozil je veliko bolj pazljivo in počasi, vendar občudovanja vreden. Ko sem prišla k njemu na obisk, sem mu prav rekla, da imam željo, da se nekam zapeljeva. Takrat sva se po navadi zapeljala do bližnjega hriba, kjer sva spila kakšno pijačo. On je po navadi spil kakšen kozarček vina, jaz pa kavo. Cenim te trenutke še danes.

Ko sem sama delala vozniški izpit sem se večkrat spomnila nanj, kakšno vožnjo ima in kako zelo previden je na cesti. Kako je bil vesel, ko sem položila vozniški izpit, ti spomini so res živi in če bi še enkrat imela to možnost, da preživljam čas z njim, bi ga sigurno še veliko več in večkrat bi mu dala vedeti, kako zelo ga cenim in spoštujem. 

Sama vem, da je zanj vozniški izpit bil svoboda, ki mu je bila dana, da se je lahko odpeljal v bližnje hribe. Oboževal je hribe, lepo ga je bilo opazovati, kako z dušo hodi v planine. Trenutek, ko je mogel sprejeti dejstvo, da mora vozniški izpit vrniti zaradi starosti, zanj ni bil prijeten. Vendar on takšen kot je je to sprejel in šel naprej.